Zagotavljanje požarne varnosti ima zelo pomembno vlogo tako v bivalnem kot tudi v delovnem okolju.
V sredini decembra 2020 je v veljavo stopil nov pravilnik o izdelavi ocen požarne varnosti, ki določa:
– vrste ocen požarne ogroženosti,
– zavezance za njihovo izdelavo,
– stopnje požarne ogroženosti
– in metodologiji za izdelavo ocen požarne ogroženosti (Metodologija za izdelavo ocene požarne ogroženosti stavbe in Metodologija za izdelavo ocene požarne ogroženosti okolja ali gradbenega inženirskega objekta)
Ocene požarne ogroženosti se izdelajo za stavbe, ki skladno s predpisi o razvrščanju objektov, spadajo na področje 1 Stavbe in kjer je zanje potrebno izdelati požarni red.
Kakšne so spremembe med starim in novim pravilnikom?
Ena najpomembnejših razlik, ki jo prinaša nov pravilnik, so dejavniki, ki lahko zmanjšajo oceno požarne ogroženosti stavbe. To pomeni, da lahko lastnik objekta bolj učinkovito kot prej, kot olajšavo pri oceni požarne ogroženosti, uporabi vgrajene sisteme aktivne in pasivne požarne varnosti.
Stopnja 2: majhna požarna ogroženost
Stopnja 3: srednja požarna ogroženost
Stopnja 4: srednja do povečana požarna ogroženost
Stopnja 5: velika požarna ogroženost
Stopnja 6: zelo velika požarna ogroženost.
Na podlagi stopnje požarne ogroženosti, ki je obvezen del vsakega požarnega reda, se določi cel niz organizacijskih ukrepov na področju varstva pred požarom.
Dejavniki, ki vplivajo na požarno ogroženost okolja
Ocena požarne ogroženosti se določi glede na različne dejavnike. Ocena se najprej loči glede na različna okolja: bivalno, naravno, industrijsko in prometno. Prav tako pa so zelo pomembni faktorji tudi naseljenost okolice, velikost in namembnost objekta, oddaljenost gasilcev in požarna voda. Na podlagi teh kriterijev se ustvari številčna ocena med 1 in 6, ki nam pove požarno ogroženost okolja.
Dejavniki za izdelavo ocene požarne ogroženosti stavbe
Ocena požarne ogroženosti stavbe se izdela na podlagi desetih dejavnikov, ki jih razdelimo v tri glavne skupine.
- Osnovni dejavniki, ki so podlaga za izračun ocene požarne ogroženosti stavbe (O);
- Dejavniki, ki lahko zmanjšajo oceno požarne ogroženosti stavbe (Z) in
- Dejavniki, ki lahko povečajo oceno požarne ogroženosti stavbe (P).
Med osnovne dejavnike, ki so podlaga za izračun ocene požarne ogroženosti stavbe (O) prištevamo površino stavbe in število etaž (DPV1), namen uporabe (DPV2) in dejavnost v stavbi (DPV3).
Dejavniki, ki lahko zmanjšajo oceno požarne ogroženosti stavbe (Z) so vgrajeni gasilni sistemi (DPV4), sistemi za odkrivanje in javljanje požara (DPV5), velikost požarnega sektorja (DPV6) in gasilci ter prisotnost sistema za nadzor dima in toplote (DPV7).
Dolžino evakuacijske poti (DPV8), vertikalne povezave (DPV9) in odmik stavbe od relevantne meje (DPV10) pa prištevamo med dejavnike, ki lahko povečajo oceno požarne ogroženosti stavbe (P).
Kdo izdela oceno požarne varnosti?
Oceno požarne ogroženosti morajo izdelati lastniki ali uporabniki stavbe in le ta mora biti skladna z metodologijo za izdelavo požarne ogroženosti stavbe iz pravilnika. V primeru, če lastniki oz. uporabniki stavbe nimajo dovolj znanj, jim oceno lahko izdelajo tudi pravne ali fizične osebe, ki jih lastniki ali uporabniki za to pooblastijo v skladu s predpisi o usposabljanju in pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred požarom.
Do kdaj je potrebno izdelati revizijo ocene požarne ogroženosti?
Vsi, ki imajo izdelano oceno požarne ogroženosti pred decembrom 2020, je potrebna revizija ocene požarne ogroženosti do decembra 2023.
Ukrepe varstva pred požarom, ki iz tega izhajajo, pa je potrebno izvesti v enem letu od določitve ocene požarne ogroženosti.