Pri pregledih požarne varnosti se pogosto pojavlja vprašanje, zakaj je treba prenosne gasilnike po 20 letih uporabe zamenjati z novimi, čeprav so bili redno servisirani in na videz še vedno brezhibni. Odgovor je v kombinaciji tehničnih omejitev, proizvajalčevih navodil, zakonodaje in odgovornosti lastnika objekta.
V nadaljevanju pojasnjujemo ključne strokovne razloge, zaradi katerih uporaba gasilnikov, starejših od 20 let, ni več dopustna.
1. Omejena življenjska doba tlačne posode
Prenosni gasilniki sodijo med tlačno opremo, saj vsebujejo gasilno sredstvo pod tlakom. Tlačna posoda, varjeni spoji in ventili so skozi leta izpostavljeni:
mehanskim obremenitvam,
temperaturnim nihanjem,
koroziji in staranju materialov.
Proizvajalci gasilnikov (FIPIS) v svojih navodilih za uporabo in servisiranje jasno določajo projektirano življenjsko dobo gasilnika. V servisnih tabelah je pri starosti 20 let izrecno navedena obvezna zamenjava gasilnika z novim, ne glede na stanje ali redno vzdrževanje. Po tem obdobju proizvajalec ne more več zagotavljati varnega delovanja tlačne posode.
Redni servis gasilnikov je sicer zakonsko obvezen, vendar servis ne more podaljšati življenjske dobe tlačne posode preko meje, ki jo določi proizvajalec.
2. Prenehanje servisne in rezervne podpore proizvajalcev
Pomemben vidik je tudi razpoložljivost rezervnih delov. Proizvajalci gasilnikov po določenem času:
ne zagotavljajo več vseh rezervnih delov,
ne prevzemajo več odgovornosti za dolgoročno brezhibnost stare opreme.
Iz obvestil proizvajalcev (PASTOR) izhaja, da za gasilnike, starejše od 20 let, ni več zagotovljena celovita servisna podpora. To pomeni, da odgovornost za delovanje gasilnika v celoti preide na lastnika oziroma upravljavca objekta, kar z vidika požarne varnosti in zakonodaje ni sprejemljivo.
3. Nezmožnost zagotavljanja skladnosti z veljavno zakonodajo
Starejši gasilniki, tudi ob rednih pregledih in servisiranju, po preteku projektirane življenjske dobe ne morejo več zanesljivo izpolnjevati zahtev:
Pravilnika o pregledovanju in preizkušanju opreme pod tlakom (Ur. l. RS, št. 45/2004),
standarda SIST EN 3 (Prenosni gasilniki),
Direktive PED 2014/68/EU.
Po izteku življenjske dobe proizvajalec ne prevzema več odgovornosti za skladnost, kar pomeni, da tak gasilnik ne izpolnjuje več pogojev za zakonito uporabo v objektu. To se neposredno odraža tudi pri nadzorih s področja požarne varnosti.
4. Varnost uporabnikov in odgovornost lastnika objekta
Gasilnik je namenjen začetnemu gašenju požara, ko so prve sekunde ključne. V takem trenutku mora delovati brezhibno in varno.
Uporaba gasilnikov, starejših od 20 let, pomeni:
povečano tveganje odpovedi ob aktivaciji,
možnost nevarnih mehanskih okvar (npr. ventil, posoda),
potencialno nevarnost za uporabnika,
povečano odgovornost lastnika ali upravljavca objekta v primeru požara ali inšpekcijskega nadzora.
Zato redni servis gasilnikov in pravočasna zamenjava stare opreme predstavljata ključen del celovitega sistema požarne varnosti.
Sklep: zakaj je zamenjava po 20 letih nujna
Na podlagi proizvajalčevih navodil, tehničnih standardov in veljavne zakonodaje strokovno ugotavljamo, da je zamenjava prenosnih gasilnikov po 20 letih uporabe nujna, utemeljena in obvezna.
Redno servisiranje ne more nadomestiti dejstva, da je gasilnik po tem obdobju izven svoje projektirane življenjske dobe in ne zagotavlja več ustrezne ravni varnosti.
Priporočilo
Lastnikom in upravljavcem objektov priporočamo:
pravočasno zamenjavo starejših gasilnikov,
vgradnjo novih, certificiranih gasilnikov,
zagotovitev skladnosti z vsemi zahtevami požarne varnosti.