Izvajanje delovnega procesa predstavlja stalno pojavljanje tveganj, ki lahko v večji ali manjši meri vplivajo na varnost in zdravje delavcev, ki delo opravljajo, pa tudi drugih oseb, ki so tako ali drugače prisotne v delovnem procesu delodajalca. Delodajalec mora tako zagotavljati varnost in zdravje pri izvajanju delovnega procesa. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih prisotnih oseb. Delodajalec mora pri načrtovanju delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, uporabe delovne in osebne varovalne opreme in uporabe nevarnih kemičnih snovi zagotoviti, da so upoštevani vsi vplivi na varno in zdravo delo ter da so okolje, postopki, prostori, oprema in snovi primerni in v skladu z namenom uporabe. Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

https://www.gov.si/teme/tveganja-za-varnost-in-zdravje-pri-delu/

ter sprejetje in izvajanje vseh potrebnih ukrepov v ta namen tudi v trenutnih epidemioloških razmerah, pri čemer je dolžan tudi pridobiti ter upoštevati usmeritve in priporočila medicinske stroke in ukrepe vlade, namenjene zaščititi delavcev pred okužbo.

https://www.gov.si/novice/2020-04-10-delodajalci-so-tudi-v-casu-epidemije-dolzni-izvajati-vse-ukrepe-za-varnost-in-zdravje-delavcev/

Z umirjanjem pandemije COVID-19 se pričenja postopno odpiranje gospodarstva in s tem vračanje številnih zaposlenih na delovna mesta. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je, da bi pomagala delodajalcem in delavcem, da ostanejo varni in zdravi v spremenjenem delovnem okolju zaradi pandemije COVID-19, objavila neobvezujoče smernice »COVID-19: Vračanje na delovno mesto; Prilagajanje delovnih mest in varovanje delavcev«. Na voljo so tudi v slovenskem jeziku.

https://www.gov.si/novice/2020-05-04-covid-19-in-vracanje-na-delovno-mesto/

Delodajalec je v vsakem primeru dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu. Ukrepi, ki jih delodajalec zagotavlja na podlagi ocene tveganj delovnih mest, v izjemnih okoliščinah praviloma ne zadostujejo. Zato morajo delodajalci sprejeti in izvajati dodatne ukrepe, s katerimi v največji možni meri zagotavljajo varno in zdravo delo delavcem v danih okoliščinah. Pri tem pa so dolžni slediti vsakokratnim uredbam, navodilom in priporočilom na državni ravni ali v okviru lokalnih skupnosti. V primeru izrednih razmer, ko se pričakuje, da bo delodajalec kar najhitreje odredil drugo delo ali delo na domu, je razumljivo, da mu pogosto ne bo uspelo izvesti vseh postopkov (oceniti novo nastala tveganja, preveriti ustreznost razmer na domu, sprejetje morebitnih ukrepov za delo na domu), s katerimi bi ugotovil ustreznost delovnega okolja na domu. Ker gre v primerih dela na domu v izjemnih okoliščinah praviloma za opravljanje pisarniških del oziroma del z računalnikom, ni pričakovati, da bi lahko zaradi neizvedenih predhodnih postopkov v kratkem času, kolikor traja takšen izredni ukrep dela na domu, prišlo do škodljivih posledic za zdravje delavca in bi presegale posledice, zaradi katerih se je odredilo delo na domu. Zato se omogoča, da v izjemnih okoliščinah delodajalec organizira in zagotovi izvajanje dela od doma in potem takoj, ko je to možno, preveri pogoje dela na domu in uvede morebitne dodatne ukrepe za zagotavljanje varnega in zdravega dela.

https://www.gov.si/novice/2020-03-18-delo-na-domu-in-zagotavljanje-varnega-in-zdravega-dela-v-izrednih-razmerah/

zato morajo delodajalci sprejeti in izvajati dodatne ukrepe, s katerimi v največji možni meri zagotavljajo varno in zdravo delo delavcem v danih okoliščinah. Predvsem pa morajo delodajalci slediti vsakokratnim uredbam in navodilom na državni ravni ter v okviru lokalnih skupnosti.