Varstvo pri delu je zakonska obveznost vsakega delodajalca v Sloveniji. Namen teh ukrepov je zagotoviti varno in zdravo delovno okolje ter preprečiti poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Področje ureja predvsem Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki določa odgovornosti delodajalcev, pravice delavcev ter minimalne varnostne standarde.
V tem članku boste izvedeli:
kdo mora imeti urejeno varstvo pri delu
kakšne so zakonske obveznosti delodajalca
kakšne kazni lahko izreče inšpekcija
na koliko let je treba obnoviti obveznosti
kdaj je obvezna ocena tveganja
Kaj določa zakonodaja o varstvu pri delu (ZVZD-1)
Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da mora vsak delodajalec:
zagotoviti varno delovno okolje
preprečevati tveganja za poškodbe pri delu
izvajati preventivne ukrepe
izobraževati zaposlene o varnem delu
Ključne obveznosti delodajalca
Med ključne obveznosti na področju varstva pri delu spadajo naslednji ukrepi.
Izjava o varnosti z oceno tveganja
Dokument, ki analizira nevarnosti na delovnem mestu in določa ukrepe za zmanjšanje tveganja ter zagotavljanje varnega delovnega okolja.
Usposabljanje za varno delo
Delavci morajo biti usposobljeni za varno izvajanje svojega dela, pravilno uporabo delovne opreme ter uporabo osebne varovalne opreme.
Zdravniški pregledi zaposlenih
Delodajalec mora zagotoviti zdravstveno sposobnost delavcev za opravljanje dela glede na tveganja na delovnem mestu.
Promocija zdravja na delovnem mestu
Organizacija mora izvajati aktivnosti za ohranjanje in izboljšanje zdravja zaposlenih ter preprečevanje zdravstvenih težav povezanih z delom.
Evidenca poškodb pri delu
Delodajalec mora voditi evidenco poškodb pri delu ter zagotoviti ustrezno prijavo in analizo nezgod.
Pregled delovnih prostorov
Delodajalec mora zagotoviti, da so delovni prostori varni, ustrezno urejeni ter skladni s predpisi glede delovnega okolja, evakuacijskih poti in varne uporabe prostorov.
Pregled in vzdrževanje delovne opreme
Delovna oprema mora biti redno pregledovana, vzdrževana in uporabljena v skladu z navodili proizvajalca ter veljavnimi varnostnimi predpisi.
Meritve delovnega okolja (mikroklima in osvetljenost)
Po potrebi je treba izvajati meritve delovnega okolja, kot so:
temperatura in vlažnost zraka (mikroklima)
hitrost gibanja zraka
osvetljenost delovnih mest
Te meritve zagotavljajo ustrezne pogoje za varno in zdravo delo zaposlenih.
Kdo mora imeti urejeno varstvo pri delu
Varstvo pri delu je obvezno za vse delodajalce, ki zaposlujejo delavce.
Delodajalci
Vsako podjetje, ki zaposluje delavce, mora izpolnjevati zakonske obveznosti.
To vključuje:
podjetja (d.o.o.)
samostojne podjetnike z zaposlenimi
zavode in organizacije
javne ustanove
Samozaposlene osebe
Tudi samozaposleni morajo poskrbeti za varnost pri delu, če obstajajo tveganja.
Primeri dejavnosti:
obrtniki
gradbeniki
frizerji
zobozdravniki
Posebne dejavnosti
Nekatere dejavnosti imajo še dodatne zahteve zaradi večjih tveganj.
Sem spadajo:
gradbeništvo
proizvodnja
zdravstvo
transport
Kazni za varstvo pri delu (inšpekcija)
Nadzor nad izvajanjem zakonodaje izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Če podjetje nima urejenega varstva pri delu, lahko inšpektor izreče denarno kazen.
Najpogostejše kršitve
Najpogostejše nepravilnosti pri inšpekcijskem nadzoru so:
ni ocene tveganja
delavci niso usposobljeni za varno delo
ni opravljenih zdravniških pregledov
neustrezna dokumentacija
neustrezna zaščitna oprema
Višina kazni
Kazni se razlikujejo glede na velikost podjetja in vrsto kršitve.
Približne kazni po zakonodaji:
ni ocene tveganja → 2.000 – 40.000 €
ni usposabljanja za varno delo → 2.000 – 40.000 €
ni zdravniških pregledov → 2.000 – 40.000 €
Poleg podjetja je lahko kaznovana tudi odgovorna oseba.
Varstvo pri delu – na koliko let je treba obnoviti obveznosti
Veliko delodajalcev se sprašuje, kako pogosto je treba obnoviti dokumentacijo ali usposabljanja.
Usposabljanje za varno delo
Usposabljanje je treba obnoviti:
vsakih 2 do 5 let
ob spremembi delovnega mesta
ob uvedbi nove tehnologije
Ocena tveganja
Ocena tveganja se mora posodobiti:
ob spremembi delovnega procesa
ob novi opremi
ob spremembi organizacije dela
Če sprememb ni, se priporoča pregled dokumentacije vsakih nekaj let.
Zdravniški pregledi
Periodika je odvisna od vrste dela:
administrativno delo → redkeje
fizično zahtevno delo → pogosteje
Kdaj je obvezna ocena tveganja
Ocena tveganja je ena najpomembnejših obveznosti delodajalca.
Obvezna je:
za vsako podjetje z zaposlenimi
za večino dejavnosti samozaposlenih
ob uvedbi novih delovnih mest
Kaj mora vsebovati ocena tveganja
Dokument običajno vključuje:
opis delovnih mest
identifikacijo nevarnosti
oceno tveganj
predlagane varnostne ukrepe
evidenco zaposlenih
Primeri tveganj
Najpogostejša tveganja na delovnih mestih so:
zdrsi in padci
hrup
nevarni stroji
kemikalije
ergonomija
Zakaj je urejeno varstvo pri delu pomembno
Dobro urejen sistem varnosti prinaša več koristi.
Manj poškodb pri delu
Ukrepi zmanjšujejo tveganje za nesreče na delovnem mestu.
Zakonska skladnost
Podjetje se izogne kaznim in težavam ob inšpekcijskem nadzoru.
Večja produktivnost
Varno delovno okolje pozitivno vpliva na zaposlene in njihovo učinkovitost.
Boljša organizacija dela
Urejena dokumentacija pomaga pri upravljanju tveganj in izboljšanju delovnih procesov.
Kako urediti varstvo pri delu
Delodajalci lahko varstvo pri delu uredijo na dva načina.
Interno
Če ima podjetje usposobljen kader za področje varnosti in zdravja pri delu.
Z zunanjim izvajalcem
Veliko podjetij izbere zunanjega strokovnjaka za pripravo dokumentacije in usposabljanj.
To omogoča:
strokovno pripravo dokumentacije
hitrejšo ureditev obveznosti
pomoč ob inšpekcijskem nadzoru
Potrebujete pomoč pri varstvu pri delu?
Če želite urediti varstvo pri delu ali preveriti, ali je dokumentacija skladna z zakonodajo, vam lahko strokovnjaki pomagajo pri:
izdelavi ocene tveganja
pripravi izjave o varnosti
usposabljanju za varno delo
pregledu dokumentacije
S pravilno urejenim sistemom varnosti lahko zagotovite varno delovno okolje in se izognete kaznim.