Viličar mora biti ustrezno opremljen in poti, po katerih vozi, morajo biti čim bolj gladke, ravne in brez jam. S tem omilimo tresljaje, ki nastanejo zaradi delovanja motorja, obenem pa zmanjšamo možnost, da bi prišlo pri vozniku do okvar na hrbtenici ter do povešenja želodca.
Če voznik vozi viličarja na prostem, mora imeti vozilo zaprto in ogrevano kabino, da ni prepiha. Če tega ne upoštevamo, lahko prepih povzroči revmo. Zaradi hrupa je v nevarnosti tudi sluh. Da pa bi ublažili tresenje, mora imeti vozilo sedež, ki blaži tresenje.
Pred začetkom dela mora voznik pregledati vozilo:
- če delajo zavore,
- če delajo signalne naprave,
- če mehanizem deluje pravilno ter
- če je vozilo nasploh brezhibno.
Viličar ne sme biti preobremenjen, ker se lahko prevrne ali pa strese tovor z vilic. Do tega lahko pride tudi, če obračamo vozilo, kadar vozi visoko dvignjen tovor, če sunkovito zaviramo ali če voznik vozi v ovinek s polno hitrostjo. Prevrnejo se lahko tudi dolga bremena. Pri vožnji lahko vozniku pomaga signalist, ki daje vozniku potrebna znamenja. Signalist spremlja viličarja, če je na vozilu naložen visok tovor, ki vozniku ovira pogled.
Poglejte si več o usposabljanju in opravljanju izpita za voznika viličarja.