Prvo bencinsko verižno motorno žago, ki so jo masovno proizvajali, je izdelal Emil Lerp, ustanovitelj podjetja Dolmar, leta 1927. Žaga je bila težka in okorna. Upravljati sta jo morala dva človeka. Dve leti kasneje je na trg dalo svojo prvo bencinsko verižno motorno žago, ki jo je zasnoval Andreas Stihl, podjetje Stihl. Andreas Stihl je že leta 1926 patentiral in izdelal električno verižno motorno žago, ki pa za delo v gozdovih ni bila primerna. Prve enoročne motorne žage, ki jih je lahko upravljal le sekač, so na trg prišle šele v 50-tih letih 20. stoletja. Od takrat naprej je razvoj šel predvsem v smeri povečevanja moči in zmanjševanja teže. Ko so se motorne žage uveljavile v gozdarstvu, so se začeli kazati njihovi negativni vplivi na sekače, ki so jih uporabljali. Bile so hrupne, izpuh je bil škodljiv za zdravje in močno so tresle. Zato so kmalu začeli veliko pozornosti posvečati zmanjševanju negativnih vplivov, predvsem tresenju, ki je krivo za t.i. bolezen belih prstov, zaradi katere so sekači v nekaj letih postali invalidi. Moderne motorne žage so do uporabnikov mnogo prijaznejše in ne povzročajo več takšnih težav. Kljub temu pa proizvajalci še vedno iščejo rešitve za zmanjšanje njihovih negativnih vplivov. Največjo težavo še vedno predstavljajo izpušni plini.
Sodobna motorna žaga je sestavljena iz dveh delov: motornega dela in meča z verigo. Motorni del sestavljajo dvotaktni bencinski motor, sklopka z gonilnim kolesom, ostroga, lovilec verige, zavora verige, vodilni in nosilni ročaj, rezervoar za bencin in rezervoar za olje. Meč in veriga sta z motornim delom povezana preko ohišja, gonilnega kolesa in sklopke. Dolžina meča, prostornina motorja in teža so odvisni od namena motorne žage. Sodobne motorne žage so težke od okoli 2 kg pa do preko 10 kg in imajo od 0,75 kW do preko 6 kW. Dolžine mečev lahko presežejo 100 cm. Motorji delujejo pri polnem plinu med 8.000 do 10.000 obrati, veriga pa pri večini sodobnih žag potuje po meču s hitrostjo od 50 do 80 km/h.
Slika: Osnovni sestavni deli motorne žage
Motorni del skrbi za pogon verige, veriga pa je tisti element motorne žage, ki opravlja žaganje. Njena oblika je ključnega pomena za udobno, varno in ekonomično delo. Členi verige se razlikujejo od proizvajalca do proizvajalca. Veriga mora biti kakovostna, pravilno in dovolj mazana z oljem, ustrezno vzdrževana in pravilno napeta, da vzdrži vse obremenitve pri žaganju. Vse prepogosto vidimo amaterske, pa tudi polprofesionalne uporabnike motornih žag, ki jim veriga visi z meča. Veriga se more povsem prilegati meču, in sicer tako, da lahko pri hladni verigi z zmerno močjo nad meč dvignemo le tri člene verige. Za učinkovito žaganje mora biti veriga dobro nabrušena. Člene z zobmi se brusi pod od proizvajalca predpisanimi koti s posebnimi pilami ali strojem za brušenje. Zgornji del rezilnega člena ima tanko, a zelo trdo plast, ki omogoča počasnejšo obrabo. Če jo po pomoti odbrusimo, je celotna veriga neuporabna.