Si samozaposlen/-a? Imaš opravljeno varstvo pri delu? Ne? V nadaljevanju preberi kaj vse moraš vedeti.
Kakšne so dolžnosti samozaposlene osebe?
Samozaposlena oseba je sama odgovorna za varnost in zdravje tako sebe kot tudi drugih ljudi na katere vplivajo njena dejanja ali opustitve. Zakon o varnosti zdravja pri delu (ZVZD-1) namreč, izrecno ne omenja usposabljanja za varstvo pri delu ali zagotavljanja preventivnih zdravstvenih pregledov samozaposlenih oseb.
Samozaposlena oseba ima dolžnost, da oceni tveganje in izdela pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja le takrat, ko ugotovi da obstaja nevarnost za nezgode, poklicne bolezni in bolezni povezane z delom. Hkrati pa mora ob tem določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. V kolikor ugotovi, da tega ni zmožna opraviti sama, lahko za to poišče zunanjo strokovno osebo.
Ali mora samozaposlena oseba opraviti usposabljanje iz požarnega varstva?
Ne, samozaposleni osebi sicer ni potrebno opraviti usposabljanja iz požarnega varstva vendar le, če pri svojem delu oceni, da ni izpostavljen tveganju. Ob tem mora podpisati izjavo s katero potrjuje, da v njegovem delovnem okolju ni tveganj. To izjavo posameznik pokaže ob morebitnem obisku delovne inšpekcije.
Ali mora samozaposlena oseba opraviti zdravniški pregled?
Čeprav ni zakonsko določeno, je kljub vsemu priporočljivo, da samozaposlena oseba opravi zdravstveni pregled, predvsem v izogib morebitnim zapletom, glede izplačila odškodnine zaradi nezgode pri delu s strani ZZZS. Konkretno to pomeni, da mu Zavod lahko ne povrne, morebitne nastale škode na delovnem mestu, če ni imel opravljenega zdravniškega pregleda.
Kaj in kako ravnati v primeru nezgode pri delu ali poklicne bolezni?
V tem primeru mora posameznik, če je za delo nezmožen več kot tri delovne dni, obvezno obvestiti inšpekcijo.
Kaj pa v primeru prekrška?
Samozaposlena oseba je lahko kaznovana za prekršek, če je z oceno tveganja ugotovljena večja stopnja nevarnosti in ne izdela pisne izjave o varnosti z oceno tveganja ter ob tem tudi ne določi ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. Prav tako se globe lahko predpišejo tudi v primeru, če:
- posameznik ne oceni tveganja;
- posameznik pri svojem delu ne uporablja sredstev za delo in osebne varovalne opreme, ki ustreza tveganjem pri delu ter predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam;
- se posameznik ne vključi v pisni sporazum ter ne izvaja skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na deloviščih iz 39. člena tega zakona (58. člen);
- ne prijavi inšpekciji dela nezgode pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, ugotovljene poklicne bolezni in nevarnega pojava.
Prekršek se kaznuje z globo v višini od 500 do 10.000€.
Viri: Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Pridobljeno s: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5537