Ozaveščenost in politika vodenja varnosti in zdravja v podjetju je temeljnega pomena, zato je potrebno nameniti posebno skrb dejavnikom, ki določajo stanje kulture varnosti in zdravja. Ravno to področje je izjemno močno orodje delodajalcem za vzpostavitev splošne kulture, urejenosti in kakovosti delovanja podjetij.
Vsako delo predstavlja neko stopnjo tveganja, ki pa se z izvajanjem preventivnih varnostnih ukrepov lahko odpravi ali zmanjša tveganje na sprejemljivo raven. Delovne nezgode so običajno predvidljiva posledica naših dejanj in obnašanja pri delu.
Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) opravlja inšpekcijski nadzor tudi na področju varnosti in zdravja pri delu. Oglejte si nekaj nekaj podatkov, ki so bili objavljeni v Poročilu o delu IRSD v letu 2014:
| Leto | Prijave | Inšpekcijski nadzori | Kršitve | Izrečeni ukrepi |
| 2014 | 734 | 7.568 | 18.834 | 5.357 |
| 2013 | 547 | 7.596 | 17.967 | 5.177 |
| 2012 | 405 | 15.406 |
NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE (kot že nekaj zadnjih let):
- kršitve glede ocenjevanja tveganj in izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja (3.586),
- usposabljanje delavcev za varno opravljanje dela,
- zagotavljanje zdravstvenega varstva delavcev.
V letu 2014 je skupni delež teh kršitev predstavljal 42,2 % od vseh ugotovljenih kršitev, kar je več kot leta 2013 (40,6 %).
Kršitve po dejavnostih
| Leto | Gradbeništvo | Trgovina | Gostinstvo | Proizvodnja kovin, kovinskih izdelkov in strojev |
| 2014 | 20,9 % | 13,4 % | 13,4 % | 11,4 % |
| 2013 | 23,7 % | 17,2 % | 12,5 % | 8,5 % |
NEZGODE PRI DELU
Delodajalci skladno z ZVZD-1 delu inšpektoratu prijavili:
|
9333 nezgod |
|
| Lažje | 8866 |
| Težje | 429 |
| Smrtne | 23 |
| kolektivne | 15 |
Kot zaskrbljujočo so ocenili ugotovitev, da se v zadnjih letih stalno povečuje število umrlih delavcev.
| 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | |
| Smrtne nezgode | 20 | 21 | 22 | 23 |
Vzroki za nezgode:
- nizka raven varnostne kulture (tako delodajalcev kot tudi delavcev),
- podcenjevanje tveganj in
- (v nekaterih primerih tudi) neizkušenost delavcev.
Vzroki za smrtne nezgode so bili sicer različni, največkrat je bil vzrok za smrt delavca prometna nesreča, predvsem poklicnih šoferjev tovornih vozil. Vzrok za te nezgode je nedvomno prekomerna utrujenost voznikov, kar verjetno sovpada tudi z ugotovitvami s področja nadzora delovnih razmerij, kjer na podlagi zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev letu 2014 ugotavljajo bistven porast kršitev – 2014: 149 kršitev, 2013: 79 kršitev.
DRUGI POUDARKI S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
1. Povečane psihosocialne težave na skoraj vseh delovnih mestih:
- časovna obremenitev,
- nejasno razdeljevanje delovnih nalog in
- pričakovanja glede delovne uspešnosti
so samo nekateri od primerov psihosocialnih tveganj, ki jih ugotavljajo inšpektorji v svojih nadzorih in imajo posledice tako za delodajalca kot tudi za delavca. Ugotavljajo, da je večina delodajalcev opredelila ukrepe, ki jih zagotavljajo za preprečevanje psihosocialnih dejavnikov tveganja, njihovo uresničevanje pa še vedno ni zadovoljivo.
2. Tudi promocija zdravja na delovnem mestu predstavlja prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu, ki pa bo uspešna le, če je vključena v vse organizacijske procese kot trajna dodana vrednost .
3. Inšpektorat RS za delo poleg nezgod beleži in spremlja tudi prijavljene nevarne pojave na delovnih mestih, katerih posledica je večja materialna škoda ali neposredno ogrožanje življenja in zdravja delavcev pri delu:
- takšnih prijav ni veliko: v letu 2014 so delodajalci na inšpektorat prijavili 21 nevarnih pojavov
4. delodajalci so na inšpektorat dolžni prijavljati tudi ugotovljene poklicne bolezni – v letu 2014 na inšpektorat niso prejeli nobene takšne prijave.
Vir: Poročilo o delu IRSD v letu 2014, april 2015