Čisto pravega kampiranja brez ognja si težko predstavljamo, a le ena iskra je dovolj, da lahko gredo stvari narobe. Neprevidno postavljen in zapuščen taborni ogenj, lahko majhen požar spremeni v nevaren in hitro premikajoč požar, saj je v poletnih mesecih, ob dolgotrajnem vročem in suhem vremenu, povečana požarna ogroženost naravnega okolja.
Na to vplivajo predvsem vrsta vegetacije, hitrost in smer vetra, razgibanost terena in temperatura ter vlažnost zraka.
Če so izpolnjeni določeni pogoji, se požar lahko širi zelo hitro (s hitrostjo več kot 100 km/h). Pri gorenju organskih snovi se sproščajo visoke temperature in škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje. Na pogorišču se zaradi uničenja zgornje plasti zemlje lahko spremeni vegetacija, poveča se erozija. Ogrožene so tudi številne živalske vrste.
Postavimo naš taborni ogenj tako, da ne ogroža narave, ljudi in živali. V pomoč so nam naslednji varnostni nasveti:
- Pri kurjenju v naravi naj bo kurišče obdano z negorljivim materialom.
- Območje, oddaljeno vsaj meter od zunanjega roba kurišča, naj bo očiščeno vseh gorljivih snovi. Ognjišče torej postavimo najmanj 2-3 m daleč od šotorov, prikolic, suhe trave, listja, previsnih vej ali katerega koli drugega gorljivega predmeta ali snovi.
- Postavimo majhen in obvladljiv ogenj, ki naj ne presega 1 m višine in 1 m premera.
- Nikoli ne puščajmo kurišča brez nadzora. Kurišče naj med kurjenjem ves čas nadzoruje polnoletna oseba. Ne dovolimo, da otroci skačejo čez ogenj ali tečejo v bližini ognja.
- Pozorno spremljajmo otroke med peko na žaro, saj lahko ogrevano kovinsko nabodalo povzroči opekline.
- Ohlapna oblačila se zlahka vnamejo, zato ne segajmo v kurišče, da bi preuredili drva v kurišču.
- Naučimo otroke da lahko sami pogasimo gorečo obleko z valjanjem po tleh.
- Morebitne opekline ohladimo s hladno tekočo vodo 3-5 minut, saj že 1 sekunda stika z ognjem s temperaturo 70° C lahko povzroči opekline 3. stopnje. Povprečna temperatura tabornega ognja lahko v manj kot treh urah doseže kar 500° C.
- Pri kurjenju ne uporabljajmo vnetljivih, eksplozivnih in oksidativnih snovi, da zanetimo ogenj rajši uporabimo zmečkan papir.
- Vžigalnike in vžigalice hranimo izven dosega otrok.
- Ne kurimo smeti, saj je vonj neprijeten za nas in naše sosede.
- Po končanem kurjenju ogenj in žerjavico popolnoma pogasimo, priporočljivo je kurišče prekriti z negorljivim materialom (npr. s peskom ali z zemljo). Če kurišče ne pogasimo in ga prekrijemo zgolj s peskom, je temperatura kurišča po osmih urah še vedno 100 ° C. Otroci se največkrat opečejo naslednje jutro po kurjenju, z vročim pepelom ali žerjavico.
- Najvarnejši način, da pogasimo taborni ogenj je Če gasimo z vodo, se temperatura v 10 minutah zniža na 50 ° C in zmanjša na 10 ° C po 8 urah.
- Poskrbimo, da je v bližini kurišča voda, gasilnik ali drugo priročno orodje za gašenje (npr. lopata, pesek, zemlja ipd.).
- Ob vetrovnem vremenu se nevarnost za nastanek požara močno poveča, zato takrat ne smemo začeti kuriti oziroma moramo kurjenje takoj prekiniti.
KDAJ VELJA PREPOVED KURJENJA?
Ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, je v naravnem okolju prepovedano kuriti, prižigati kresove in ognjemete ter izven pozidanih površin uporabljati predmete in naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar. To požarno ogroženost razglaša Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali lokalna skupnost. O stopnji razglašene požarne ogroženosti in ukrepih, ki jih je treba med njo izvajati, je javnost obveščena prek medijev.
Ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je v naravnem okolju prepovedano:
- kuriti, požigati,
- odmetavati goreče ali druge predmete, ki lahko povzročijo požar,
- kuriti kresove, izvajati ognjemete,
- izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar.
Osebe, ki kršijo navedene prepovedi , se kaznuje z denarno kaznijo do 6000 evrov.
KAJ STORIMO, ČE V NARAVI ZAGORI?
- Ostanemo mirni.
- Če nismo v nevarnosti, poskušamo omejiti oziroma pogasiti požar z razpoložljivimi sredstvi (voda, zemlja, pesek, lopata, grablje, odeja ipd.).
- Če požara ne moremo pogasiti sami, se čim prej umaknemo na varno.
- O požaru takoj obvestimo Center za obveščanje oziroma gasilce na številko 112 in povemo:
- kdo kliče,
- kje gori,
- kaj gori,
- kdaj se je začel požar,
- kakšen je obseg požara,
- kakšna pomoč je potrebna,
- ali so ogroženi ljudje in živali.
- Pričakamo gasilce in jih usmerimo h kraju nesreče.
Vir: Agil in Uprava RS za zaščito in reševanje