Varnostni nasveti-nevitheNaravne nesreče imajo lahko uničujoč učinek na nas in naš dom. Uporabimo naslednje varnostne nasvete, da bi zaščitili sebe, svojo družino in svoj dom v primeru potencialne nevarnosti požara med ali po nevihti.
Nevihte so intenziven vremenski pojav z močnejšimi padavinami, bliskanjem in udari strel. Pogoste so v topli polovici leta. Takrat nastajajo tudi neurja, ki so pravzaprav močnejše nevihte.

Posledice neurij so zelo različne: lokalne in hudourniške poplave, trganje zemeljskih plazov, poškodovane ceste, erozija, nanosi kamenja in skal, prekinitev oskrbe z električno energijo, onesnaženje vodnih virov oziroma pitne vode, vetrolom, požari in poškodbe zgradb zaradi udara strel ter škoda zaradi toče na zgradbah, kmetijskih površinah in vozilih ter drugje. Udari strel lahko povzročajo tudi poškodbe ali celo smrt ljudi ali živali.
 

Disaster-Symbols-Icons-300x300Slovenija spada med najbolj nevihtna območja v Evropi. Lahko gre za vročinske nevihte – topel in vlažen zrak pri tleh ter hitro zniževanje temperature zraka z višino v splošni atmosferi, in frontalne nevihte – ob prehodih hladnih vremenskih front.

Nevihte in neurja ter zlasti možnost nastanka toče je krajevno in časovno težko napovedati. Razvoj in gibanje nevihtnih oblakov ter možnost toče je mogoče ugotavljati z radarskimi meritvami.

Gibanje oblakov in intenzivnost padavin je priporočljivo spremljati prek radarskih slik na spletni strani Agencije RS za okolje.

 

personalsafety

  • Prepoznajmo znake bližajoče se nevihte: temni oblaki, grmenje v daljavi, naraščanje moči vetra in nenadni padec temperature.
  • Mobilni telefoni so znotraj zgradbe varnejši za uporabo, a le če niso priključeni na električni vir. Na prostem jih ne uporabljajmo.
  • Najvarnejše mesto med neurjem je v notranjosti večje in z vseh strani zaprte zgradbe, opremljene s strelovodom, zato zavetje poiščimo v zaprtih prostorih. Ne zadržujmo se blizu zunanjih zidov in oken. Če strela udari v zgradbo, se električni naboj prenese po ceveh in električni napeljavi v zemljo.
  • Med nevihto ali neurjem se ne umivajmo, kopamo ali prhamo niti ne pomivamo posode, saj je voda prevodnik električnega toka.
  • Če smo na prostem, se izogibajmo odprtih površin, vodnih virov, visokih zgradb in vseh predmetov, ki so delno ali v celoti kovinski, na primer ograj, žic.
  • Uporaba dežnika med nevihto ali neurjem je lahko nevarna, saj privlači strelo.
  • Zavetja ne iščimo pod drevesom, če pa nimamo druge možnosti, izberimo najnižje drevo. Sklonimo se k tlom, tako da imamo glavo navzdol, noge pa skupaj, nikakor pa ne lezimo na tla, saj s tem povečamo možnost za udar strele. Zadržujmo se vsaj pet metrov stran od drugih oseb. Ušesa si pokrijmo z rokami, da zmanjšamo možnost okvare sluha. Od drevesnega debla bodimo oddaljeni vsaj dva metra.
  • Med točo ne poskušajmo zavarovati oziroma umikati vozil ali zaščititi pridelkov na vrtu, saj nas toča lahko poškoduje.
  • Če smo na prostem in nas ujame toča, se pokrijmo s pokrivalom, da nas ne poškoduje.
  • Bodimo pozorni na predmete, ki jih po zraku nosi veter.
  • Poskrbite tudi za domače živali, med neurjem naj bodo v zaprtih prostorih.
  • Ne odpravljajmo se v gore, kadar vremenska napoved nakazuje možnost neviht.
  • Spremljajmo vremenska opozorila Agencije RS za okolje o možnosti močnih neviht in neurij.

 

ChemicalSafety

  • Gorljive tekočine, kot so bencin, topila, čistila, pršila, barvila in razredčila, ki se lahko razlijejo, hranimo v primerno zračenem prostoru, stran od ognja in vira toplote.
  • V primeru razlitja temeljito počistimo razlitje in prostor dobro prezračimo.

 

electricalsafety

  • Če je naše poslopje ali zgradba utrpela poplavo in lahko varno pridemo do omarice z varovalkami, izklopimo napajanje.
  • Med neurjem ne uporabljajmo stacionarnih telefonov ali drugih električnih naprav (TV, računalnik..), saj strela lahko potuje po žicah električne napeljave in naprave poškoduje ali uniči, uporabnik pa se lahko ob tem poškoduje ali celo umre.
  • V primeru poplave, odstranimo stoječo vodo, mokre preproge in pohištvo ter posušimo prostor predno priklopimo električno napajanje.

 

Gassafety

  • Če zaznamo vonj po plinu in mislimo, da plin pušča, takoj zapustimo hišo in pustimo vrata odprta.
  • Ne prižigajmo vžigalic, saj lahko najmanjša iskra zaneti eksplozijo.
  • Predno pričnemo s ponovno uporabo plina, naj plinsko napeljavo pregleda strokovnjak.

 

GeneratorSafety

  • Pri uporabi generatorja upoštevajmo navodila in smernice proizvajalca.
  • Generator uporabimo izven hiše ali objekta. Hlapi dušika so brez vonja in lahko hitro preplavijo zaprte prostore.
  • Za generatorje uporabimo napajalne kable ustrezne velikosti in tipa, saj se preobremenjeni kabli lahko hitro pregrejejo in povzročijo požar.
  • Generatorja nikoli ne priključimo na druge vire električne energije, kot so npr. daljnovodi.

 

HeatingSafety

  • Ne uporabljajmo kuhinjske pečice za ogrevanje našega doma. S tem bi povečali nevarnost požara, lahko pa je tudi vir strupenih hlapov.
  • Alternativni grelci potrebujejo svoj prostor, zato naj bodo vsaj 3 metre stran od ognja in vira toplote.
  • Uporabljajmo samo vrsto goriva, ki ga priporoča proizvajalec, in sledite predlaganim smernicam.
  • Nikoli ne polnimo grelca prostora medtem ko deluje ali je še vroč.
  • V grelce točimo gorivo le na prostem.
  • Uporabimo steklen ali kovinski zaslon pred svojim kaminom, da preprečimo morebitnim vžig bližnjih preprog, pohištva ali drugih gorljivih predmetov.

 

remembersafety

  • Za zasilno razsvetljavo namesto sveče rajši uporabimo baterijsko svetilko.
  • Nekateri detektorji dima se napajajo preko elektrike, zato med njenim izpadom ne delujejo. Preverimo, če detektor dima uporablja rezervno baterijo in vstavimo novo baterijo vsaj enkrat letno.
  • Če je hidrant v bližini našega doma, poskrbimo, da je dostop gasilcem omogočen.

 

Vir: Agil in Uprava RS za zaščito in reševanje