Stres na kratko opredelimo kot situacijo alarma oziroma kot stanje posameznikove psihične in fizične pripravljenosti, da se sooči z obremenitvijo, se ji prilagodi in jo obvlada. Obremenitve so lahko tako zunanje ali notranje, kot tudi fizične, kemične, biološke, socialne ali psihološke narave (Božič, 2013). Dandanes zaradi povečanih obremenitev na delovnem mestu zaposleni običajno občutijo več stresa kot so ga v preteklosti. V primeru, ko je napetih situacij veliko, začnejo delovati pod optimalno ravnijo, kar lahko vodi do napak in posledično nesreč pri delu. Pri delu je zelo pomembno, da prepoznamo izvor stresa in se aktivno vključimo v proces sprememb.
Kateri so tipični sprožilci stresa na delovnem mestu?
- predolg ali neprilagodljiv delovni čas;
- prevelika ali odvzeta odgovornost;
- slabo zastavljene meje med zasebnim in poklicnim življenjem;
- preveč ali premalo delovnih nalog;
- slabi odnosi med sodelavci in nasploh v delovnem okolju;
- slaba organizacija dela;
- nejasnosti glede delovnih nalog itd.
Kako lahko preprečujemo oziroma zmanjšujemo stres na delovnem mestu?
- Skrb za ohranjanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. To pomeni, da poskrbite za določen čas, ki bo namenjen samo službi oziroma družini. Ne nosite službenih zadev domov. Prav tako poskrbite, da ne prevzemate nalog, ko imate že poln urnik obveznosti in ki bi lahko posegale v vaše zasebno življenje.
- Poskrbite za telesno kondicijo in redno športno aktivnost.
- Pazite na uravnotežene obroke tudi med službenim časom. Če imate možnost, si lahko pripravite obroke doma in tako poskrbite, da boste imeli pri sebi vedno zdrave prigrizke.
- Poskrbite za ohranjanje dobrih odnosov na delovnem mestu.
- Naučite se reci ne nalogam, za katere menite, da so prezahtevne oziroma boste zaradi njih pod hudim časovnim pritiskom.
Kako prepoznati delovni stres?
Znaki stresa so zelo raznoliki in se lahko pojavijo v različnih oblikah. V splošnem jih razdelimo na spremembe v vedenju, v čustvovanju ter v spoznavnih sposobnostih in telesnem zdravju.
Med spremembe v vedenju spadajo spremembe v aktivnosti (utrujenost, zaspanost), težave v medosebnih odnosih (povečana konfliktnost), zloraba alkohola in drog, nasilje ipd.
Med spremembe v čustvovanju uvrščamo razdražljivost, neprestano zaskrbljenost, panične reakcije, občutek brezupa, žalost, nekontrolirane izbruhe joka ipd.
Zmanjšan obseg pozornosti, težave s koncentracijo ali spominom, miselno upočasnjenost ipd. pa prištevamo med spremembe v spoznavnih sposobnostih; občutek mrzlih rok in nog, pretirano potenje, motnje srčnega ritma, vrtoglavica, bruhanje ipd. pa prištevamo med spremembe v telesnem zdravju.
Kako ukrepati, ko opazimo znake stresa pri sebi?
V primeru, ko opazite znake stresa pri sebi, se pogovorite z osebami, ki so vam blizu in če se le da obvestite tudi delodajalca. Poskusite identificirati vzrok stresa in si postavite učinkovite, kratkoročne in dosegljive cilje za spremembo. Če menite, da so težave prehude, poiščite strokovno pomoč pri zdravniku oziroma psihologu in ne oklevajte, saj lahko težave sčasoma postanejo le večje in bo trajalo dlje časa, da se boste počutili bolje.
Kaj pa ko opazimo simptome stresa pri sodelavcu?
V kolikor opazimo spremembe pri sodelavcu, lahko najprej ukrepamo tako, da ga na to opozorimo. Poskušamo mu pomagati pri ozaveščanju stresa in mu v primeru stiske ponudimo pomoč pri iskanju pomoči.
Viri: Božič, M. (2013). Stres pri delu. Ljubljana: GV izobraževanje, str. 17- 81.