Požarni načrt

Zakonodajne zahteve glede požarnega načrta

Obveznost izdelave požarnega načrta opredeljuje 2. odstavek, 2. člena Pravilnika o požarnem redu, ki pravi, da je potrebno požarni načrt izdelati za objekte, v katerih obstaja najmanj srednja požarna ogroženost po predpisih o ugotavljanju ocene požarne ogroženosti oziroma za objekte, v katerih je hkrati lahko več kot 100 ljudi. Na podlagi 8. člena Pravilnika o požarnem redu je požarni načrt opredeljen kot grafični prikaz situacije in delov objekta z označenimi nevarnostmi ter sistemi, napravami in sredstvi za preventivno in aktivno požarno zaščito, s katerim se zmanjšuje nevarnost nastanka požara oziroma zagotavlja učinkovito gašenje, če do požara pride. Sam požarni načrt je namenjen uporabnikom objekta, gasilcem in drugim reševalcem. Lastnik ali uporabnik objekta mora en izvod podpisanega požarnega načrta izročiti gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na območju objekta. Gasilska enota ga lahko uporablja izključno za opravljanje operativnih gasilskih nalog. Lastnik ali uporabnik lahko pred izdelavo požarnega načrta zaprosi pristojno gasilsko enoto, da mu svetuje pri izdelavi požarnega načrta.

Po čem prepoznamo dober požarni načrt?

  • Dober požarni načrt je izdelan pregledno, praviloma na formatu A4 ali A3 oziroma formatu, ki še omogoča preglednost grafičnih znakov.
  • Posamezni tlorisi etaž, pritličja in kleti so izdelani v istem merilu, kajti tloris na nivoju mikrolokacije in makro lokacije odraža dejansko stanje. Iz takšnega načrta je moč razbrati podatke o lokaciji obravnavanega objekta, posamezni etaži, pritličju ali nivoju kleti.
  • Za označevanje opreme, naprav in drugih sredstev za varstvo pred požarom ter vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite, so upoštevani predpisi o grafičnih znakih za izdelavo prilog požarnih redov.
  • Na požarnem načrtu, ki prikazuje objekt v prostoru (makrolokacija), mora biti prikazana vsebina, ki je opredeljena v 2. odstavku, 9. člena Pravilnika o požarnem redu, prikaz požarne varnosti objekta v tlorisih (mikrolokacija) posameznih etaž, mora na posameznem požarnem načrtu zajemati podatke, ki so opredeljen v 2. odstavku istega člena obravnavanega pravilnika.

 Kako pripraviti dober požarni načrt?

  • Dober požarni načrt se lahko pripravi le na podlagi odkritega sodelovanja naročnika in izdelovalca požarnega načrta. Kakršno koli prikrivanje dejanskega stanja s strani naročnika je zelo neproduktivno in časovno izredno potratno za obe strani.
  • Izdelovalec požarnega reda mora od naročnika pridobiti čim več informacij o dejanskem stanju v objektu, objekt si mora tudi ogledati in na licu mesta preveriti ujemanje dejanskega stanja s stanjem iz morebitnih že obstoječih tlorisov.
  • V praksi se je izkazalo, da se nekako na vsakih pet let v objektu izvedejo prenove prostorov, ki so lahko iz vidika požarne varnosti zelo pomembne. Velikokrat gre za pregrajevanje prostorov, ki posledično vplivajo tudi na potek evakuacijske poti v objektu.

Kdo lahko pomaga pri pripravi požarnega načrta?

Pri izdelavi požarnega načrta lahko sodelujejo le tisti, ki so si od lastnika ali uporabnika poslovnega ali industrijskega objekta pridobili pooblastilo za tovrstno izvajanje ukrepa varstva pred požarom in izpolnjujejo pogoje, ki so opredeljeni v Pravilniku o usposabljanju in pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred požarom. Lastnik ali uporabnik poslovnega ali industrijskega objekta lahko za izdelavo požarnega načrta pooblasti pri njem zaposleno osebo, pravno osebo, samostojnega podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Na podlagi 12. člena Pravilniku o usposabljanju in pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred požarom, mora imeti zaposleni, ki je pooblaščen za izdelavo požarnega načrta:

  • najmanj višješolsko ali višjo strokovno izobrazbo, če gre za izvajanje ukrepov varstva pred požarom v objektih z zelo majhno ali majhno požarno ogroženostjo oziroma najmanj visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo ali podobno izobrazbo, če gre za izvajanje ukrepov varstva pred požarom v objektih s srednjo ali višjo požarno ogroženostjo,
  • opravljen splošni del strokovnega izpita za izvajanje ukrepov varstva pred požarom v objektih z zelo majhno ali majhno požarno ogroženostjo oziroma splošni in posebni del strokovnega izpita za izvajanje ukrepov varstva pred požarom v objektih s srednjo ali višjo požarno ogroženostjo,
  • osnovna andragoška znanja, če pripravlja in izvaja programe usposabljanja za varstvo pred požarom.

Navedene pogoje mora izpolnjevati tudi fizična oseba, ki ni zaposlena pri lastniku ali uporabniku poslovnega ali industrijskega objekta in je od lastnika ali uporabnika pridobila pooblastilo za izdelavo požarnega načrta. Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, mora za izvajanje ukrepov varstva pred požarom, kamor spada tudi izdelava požarnega načrta, od uprave pridobiti pooblastilo za izvajanje ukrepov varstva pred požarom.

Avtor: Matija Balant, Agil d.o.o.

Kdo potrebuje požarni načrt?

Požarni načrt je potrebno izdelati za objekte, v katerih obstaja najmanj srednja požarna ogroženost po predpisih o ugotavljanju ocene požarne ogroženosti oziroma za objekte, v katerih je hkrati lahko več kot 100 ljudi.