Pregled zahtev in predpisov za varnost in zdravje pri delu in požarne varnosti

Pravne podlage odgovornosti in obveznosti delodajalca v zvezi varnostjo pri delu

Pravice in dolžnosti delodajalca in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu so določeni z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1 ter veljavnimi tehnično-varnostnimi predpisi (44 pravilnikov različnih področij dela).

 

Kdo je delodajalec oziroma tisti, ki mora za svoje delavce zagotoviti varno in zdravju neškodljivo delo?

ZVZD določa, da je delodajalec oseba, ki na podlagi pogodbe o delu zaposluje delavca. Kot delodajalec v smislu tega zakona se šteje tudi oseba, ki na kakršni koli pravni podlagi zaposluje delavca (pogodbena dela, študentski servis itd.). Kot delodajalec se šteje tudi kmet ali fizična oseba, ki sam ali s člani svojih gospodarstev oziroma družinskimi člani opravlja kmetijsko, pridobitno ali drugo dejavnost kot edini ali glavni poklic in ne zaposluje drugih oseb.

Obveznosti delodajalca so:

  • delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom,
  • delodajalec mora izvajati ukrepe in izbirati delovne metode, ki stalno izboljšujejo stopnjo varnosti in zdravja pri delu,
  • delodajalec ne more prenesti svoje odgovornosti na nobeno drugo osebo.

Ukrepi, ki jih izvaja delodajalec in ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu, ne smejo delavcem povzročiti nobenih finančnih obveznosti.

Obveznosti delodajalca glede varnosti pri delu so:

 

IZJAVA O VARNOSTI

je osnovni interni akt podjetnika s področja varnosti in zdravja pri delu je Izjava o varnosti z oceno tveganja:

  • izdelati in sprejeti jo mora vsak delodajalec,
  • z njo delodajalec določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu,
  • izjava o varnosti temelji na oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar v okolju, v katerem se izvaja delo,
  • izjavo o varnosti je potrebno dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja.

Strokovne podlage za izjavo o varnosti z oceno tveganja izdela delodajalec sam ali zunanji strokovni delavec oz. služba s pridobljenim dovoljenjem za delo po 44. členu ZVZD.

 

STROKOVNI DELAVEC ZA VARSTVO PRI DELU

Delodajalec mora za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu določiti strokovnega delavca, ki je za izvajanje strokovnih nalog neposredno odgovoren delodajalcu. Delodajalec določi vrsto, stopnjo in smer strokovne izobrazbe strokovnega delavca z ozirom na obseg in vrsto dejavnosti ter število zaposlenih. Opravljanje vseh ali posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu lahko delodajalec poveri zunanjemu strokovnjaku ali strokovni službi, ki ima dovoljenje za tako delo. Strokovni delavec mora imeti za opravljanje nalog varnosti pri delu po 19. členu ZVZD opravljen strokovni izpit oz. pridobljeno dovoljenje za delo za opravljanje naslednjih strokovnih nalog:

  • izdelava strokovnih podlag za izjavo o varnosti,
  • opravljanje periodičnih preiskav kemijskih, fizikalnih in bioloških škodljivosti v delovnem okolju,
  • opravljanje periodičnih pregledov delovne opreme,
  • izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo.

Pri izbiri strokovnega delavca ali podjetja za izvedbo strokovnih storitev varnosti pri delu moramo preveriti izpolnjevanje predpisanih pogojev.

 

POOBLAŠČENI ZDRAVNIK

Delodajalec mora zagotoviti, da naloge zdravstvenega varstva pri delu opravlja pooblaščeni zdravnik (zdravnik medicine dela) s koncesijo za opravljanje dejavnosti. Obseg nalog pooblaščenega zdravnika določa 20. člen ZVZD.

 

VARSTVO PRED POŽAROM

Potrebni ukrepi požarnega varstva, ki jih sprejme delodajalec, so podrobno opisani spodaj, v 6. točki poglavja.

 

PRVA POMOČ

Delodajalec skupaj s pooblaščenim zdravnikom predvidi organizacijo prve pomoči, reševanje in evakuacijo v primeru poškodbe pri delu in kolektivnih nezgod. Omarica prve pomoči mora biti napolnjena s predpisano vsebino prve pomoči in kratkimi navodili za izkazovanje prve pomoči v skladu z določili Pravilnika o opremi in postopku za prvo pomoč in o organiziranju službe za primer nesreče pri delu (Ur. l. SFRJ, št. 21/71).

 

NAVODILA ZA VARNO DELO

Delodajalec mora delavce obveščati o varnem delu tako, da izdaja pisna obvestila in navodila, izjemoma v ustni obliki, kadar delavcu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje. Zagotoviti je potrebno zlasti obveščenost nosečnic, mladih delavcev, starejših delavcev in delavcev z manjšo delovno zmožnostjo. Le delavci, ki so prejeli potrebna navodila, smejo imeti dostop na mesta, kjer preti neposredna neizogibna nevarnost oziroma smejo uporabljati delovno opremo. Enako je potrebno poskrbeti o obveščenosti o tveganjih na skupnih deloviščih (pismeni dogovor o skupnem delovišču). Delodajalec mora delovna mesta in sredstva za delo (stroji) opremiti z znaki za obvestila in nevarnosti ter navodili za varno delo.

 

USPOSABLJANJE ZA VARNO DELO

Delodajalec mora delavce usposobiti za varno opravljanje dela:

  • ob sklenitvi delovnega razmerja, prerazporeditvi na drugo delovno mesto ali
  • ob spremembah v delovnem procesu.

Rok za občasni preizkus usposobljenosti za varno delo za delavce, ki opravljajo dela, kjer je večja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare oziroma kjer so pogostejše poškodbe, ne sme biti daljši od 2 (dveh) let. Program teoretičnega in praktičnega dela usposabljanja delavcev za varno delo in rok preverjanja usposobljenosti za varno delo: ZVZD zavezuje delodajalce k obveščanju delavcev o vseh nevarnostih, ki grozijo, in vseh ukrepih, ki naj bi jih izvajali delavci za preprečitev te nevarnosti; praviloma mora delodajalec to opraviti s pisnimi navodili in opozorili, le izjemoma ustno.

 

PREGLEDI DELOVNE OPREME IN PREISKAVE DELOVNEGA OKOLJA

Delodajalec mora zagotoviti periodične preiskave delovnega okolja (delovni prostori) in periodične preglede in preizkuse delovne opreme (strojev). Rok obdobnih pregledov in preiskav ne sme biti daljši od 3 (treh) let. Delodajalec na osnovi ocene tveganja podrobneje opredeli rok in obseg pregleda delovne opreme in preiskav delovnega okolja. Opravljanje teh nalog sme zaupati le osebam oziroma zato pooblaščenim organizacijam s pridobljenim dovoljenjem za delo.

 

ZDRAVSTVENI PREGLEDI DELAVCEV

Delodajalec mora zagotoviti zdravstvene preglede delavcev. Vrste, način, obseg in roke opravljanja zdravstvenih pregledov se opredeli na osnovi ocene tveganja in v skladu z veljavnimi predpisi o zdravstvenih pregledih ob strokovni pomoči pooblaščenega zdravnika. Drugi pomembni podatki, ki jih mora upoštevati delodajalec podjetnik v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu, so:

  • Evidence in poročila – Delodajalec mora po 39. členu ZVZD voditi predpisane evidence (9 evidenc) ter poročila o stanju varnosti in zdravja pri delu ter o izvedenih varnostnih ukrepih (poročila izdela samo na zahtevo inšpekcije dela).
  • Nevarne snovi – Delodajalec sme dati delavcem v uporabo nevarne snovi, ki so opremljene z ustrezno listino v slovenskem jeziku (varnostni list, navodila za uporabo).
  • Skupna delovišča – Na deloviščih, kjer hkrati opravljata delo dva ali več delodajalcev, morajo ti s pisnim sporazumom določiti skupne ukrepe za zagotavljanje varnega in zdravega dela in delavce, odgovorne za izvajanje teh ukrepov.
  • Poškodbe pri delu – Delavec ima pravico do prijave poškodbe pri delu za primer poškodbe, ki se je zgodila na delu, na poti na delo in iz dela ali službeni poti (obrazec prijave ER 8 je na voljo v papirnicah).
  • Sodelovanje delavcev – Delodajalec in delavci oz. njihovi predstavniki (delavski zaupniki, svet delavcev, sindikat) se morajo o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, posvetovati ter soodločati v skladu z določili ZVZD.

 

Nadzorstvo

Nadzor nad izvajanjem zakona o varnosti pri delu, predpisov izdanih na njegovi podlagi, internih aktov delodajalca in drugih predpisov o varnosti in zdravju pri delu opravlja inšpekcija dela. Inšpekcija o svojih ugotovitvah in ukrepih obvesti poleg delodajalca tudi delavsko predstavništvo in reprezentativni sindikat pri delodajalcu. Delodajalec mora obveščati inšpekcijo dela:

  • o pričetku delovnega procesa, kjer obstaja večja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare (najmanj 15 dni),
  • o poškodbah, ki terjajo najmanj 3 (tri) dni bolniškega staleža,
  • o kolektivni nezgodi, poklicni bolezni in nevarnem pojavu,
  • o smrtni poškodbi (obvestiti tudi policijo).

 

Strokovna pomoč

Inšpektorji dela nudijo delavcem in delodajalcem strokovno pomoč v zvezi z izvajanjem ZVZD in drugih predpisov, kolektivnih pogodb in drugih splošnih aktov iz svoje pristojnosti (Zakon o inšpekciji dela, Ur. l. RS, št. 38/94, 32/97, 36/00, 52/02). Za vse strokovne storitve so delodajalcem na voljo strokovni delavci oz. strokovne službe, ki imajo dovoljenje za delo po 48. členu ZVZD. Varstvo pred požarom je razvejan sistem protipožarnih ukrepov, ki naj varuje človeška življenja ter premoženje v primerih, ko je izpostavljeno požarni nevarnosti. Vsak podjetnik delodajalec je obvezen upoštevati predpisane ukrepe varstva pred požarom s ciljem preprečevanja nastanka požarov in reševanja ljudi in premoženja.

 

PRAVNE OSNOVE VARSTVA PRED POŽAROM

Sistem varstva pred požarom ureja Zakon o varstvu pred požarom (Ur. l. RS, št. 71/93, 22/01, 87/01, v nadaljevanju: ZVPP) in razni drugi podzakonski predpisi. Normativno je urejeno področje:

  • požarnih redov,
  • odgovornih oseb za varstvo pred požarom,
  • vzdrževanje gasilnih aparatov in vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite.

Upravne naloge znotraj ministrstva, pristojnega za varstvo pred požarom, opravlja Uprava RS za zaščito in reševanje, nadzor nad izvajanjem prepisov pa Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

 

POŽARNI RED

V podjetjih se varstvo pred požarom ureja s požarnim redom. ZVPP je v poglavju ukrepi varstva ped požarom določil, da mora lastnik ali uporabnik poslovnega, industrijskega in stanovanjskega objekta, razen enostanovanjskih objektov, izdelati požarni red, v katerem določi:

  • organizacijo varstva pred požarom, predvsem naloge in odgovornosti zaposlenih,
  • ukrepe varstva pred požarom, ki jih zahtevajo delovne ali bivalne razmere,
  • navodila za ravnanje v primeru požara,
  • način usposabljanja zaposlenih.

Pravilnik o požarnem redu (Ur. l. RS, št. 52/2007) je osnovo poglavja natančneje opredelil ter določil, da ima požarni red tudi obvezne priloge, ki so:

  • izvleček požarnega reda, ki mora biti izobešen na vidnem mestu v objektu,
  • navodila za posameznike,
  • požarni načrt in načrt evakuacije, v kolikor je to potrebno,
  • evidenčni in kontrolni listi.

Požarni red se izdeluje za že zgrajen objekt, delodajalec je dolžan zaposlene seznaniti z vsebino požarnega reda. V primeru kakršnihkoli sprememb v objektu (sprememba organizacije, ukrepov, rekonstrukcija objekta itd.) je potrebno požarni red dopolniti in prilagoditi spremembam. Požarni red lahko izdela delodajalec sam ali za to pooblaščena oseba ali organizacija.

 

OCENA POŽARNE OGROŽENOSTI

Lastniki in uporabniki poslovnih in industrijskih objektov morajo izdelati oceno požarne ogroženosti. Način izdelave ocene je opredeljen v Pravilniku o metodologiji za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti (Ur. l. RS, št. 70/96, 5/97). Ocena zajema ocenjevanje ogroženosti v delovnem okolju oziroma ugotovitev stopnje požarne ogroženosti v posameznem okolju. Oceno požarne ogroženosti lahko izdela delodajalec sam ali pooblaščena oseba ali organizacija v skladu s 14. členom Pravilnika o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom in usposabljanju odgovornih oseb za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Ur. l. RS, št. 64/95).

 

USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH ZA VARSTVO PRED POŽAROM

Po določilih ZVPP morajo biti vsi zaposleni usposobljeni za varstvo pred požarom, za kar je zadolžen delodajalec. Delodajalec mora zaposlene usposobiti:

  • ob nastopu dela,
  • ob premestiti na drugo delovno mesto,
  • ob spremembi ali uvajanju nove tehnologije ali nove delovne opreme.

Program in izvedbo usposabljanja opravi delodajalec sam, strokovni delavec ali zunanja organizacija, katere dejavnost je usposabljanje s tega področja, v skladu z določili Pravilnika o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom in usposabljanju odgovornih oseb za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Ur. l. RS št. 64/95). Ne glede na to, kdo pripravi program, ga mora delodajalec pred pričetkom izvedbe potrditi. Roki usposabljanja se določijo glede na oceno požarne ogroženosti. Če je stopnja požarne ogroženosti majhna ali zelo majhna, je obvezno usposabljanje samo ob nastopu dela (priporoča se tudi obdobno), če je srednja ali srednje povečana, na 3 leta, če je velika ali zelo velika pa na 2 leti.

 

Vzdrževanje gasilnih aparatov in vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite

Redno je potrebno pregledovati opremo, naprave in sredstva za varstvo pred požarom (gasilniki, hidrantno omrežje, aktivna požarna zaščita). Gasilniki morajo biti nameščeni na ustreznih mestih po projektni dokumentaciji oziroma študiji požarne varnosti. Paziti je treba, da so vedno pritrjeni in dostopni. Gasilnike je pregledovati enkrat letno. Če je gasilnik nov, ga je potrebno prvič pregledati v roku dveh let od datuma nakupa, potem pa redno vsako leto. Pregledujejo jih lahko samo pooblaščene osebe po Pravilniku o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za vzdrževanje ročnih in prevoznih gasilnih aparatov (Ur. l. RS št. 22/95).

Za hidrantno omrežje je potrebno pred začetkom uporabe pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju omrežja. Pooblaščeni osebi, ki pregleduje omrežje, je potrebno predložiti projektno dokumentacijo, na podlagi katere preglednik opravi pregled in meritev hidrantnega omrežja. Potrdilo o brezhibnem delovanju omrežja je potrebno pridobiti tudi za obstoječa hidrantna omrežja ob razširitvah in spremembah omrežij. Preizkušati je potrebno vse hidrantne naprave, suha hidrantna omrežja, postroje za zajemanje vode in zviševanje tlaka v omrežju. Pregledni preizkus hidrantnega omrežja je potrebno opraviti enkrat letno. Pregledujejo ga lahko samo pooblaščene osebe po Pravilniku o preizkušanju hidrantnih omrežij (Ur. l. RS št. 22/95).

Aktivno požarno zaščito, med katero sodijo požarni javljalniki, stabilne naprave za gašenje, naprave za protipožarno hlajenje, ventilske postaje, črpalke postaje za vodo, sistemi za nadzor dima in toplote, naprave za javljanje isker v cevovodih, naprave za javljanje gorljivih plinov in par ter varnostna razsvetljava, je potrebno pred uporabo preizkusiti in si pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju. Pooblaščeni osebi, ki pregleduje aktivno požarno zaščito, je potrebno predložiti projektno dokumentacijo obstoječih sistemov, na podlagi katere potem preglednik opravi pregled in preizkus sistema(ov). Potrdilo o brezhibnem delovanju aktivne požarne zaščite je potrebno pridobiti za obstoječe sisteme ob razširitvah in spremembah sistemov. Ko si pridobimo potrdilo o brezhibnem delovanju, je potrebno aktivno požarno zaščito od rednem servisiranju in vzdrževanju po navodilih proizvajalca pregledovati in preizkušati s strani pooblaščene osebe na 5 let. Pregledujejo jo lahko samo pooblaščene osebe po Pravilniku o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite (Ur. l. RS 22/95).

 

Izvleček obveznosti delodajalca v zvezi z varstvom pred požarom

Obveznosti delodajalca v zvezi z varstvom pred požarom so:

  • delodajalec mora poskrbeti, da je vsak, ki je redno ali začasno zaposlen pri njem, poučen o varstvu pred požarom; izdelan mora biti program teoretičnega in praktičnega usposabljanja;
  • izdelan mora imeti požarni red, načrt in pripravljenost sredstev ter oceno požarne ogroženosti;
  • lastnik ali uporabnik poslovnih in industrijskih objektov je odgovoren za varstvo pred požarom, za katerega lahko pooblasti ustrezno usposobljeno osebo, ki je odgovorna za izvajanje ukrepov varstva pred požarom;
  • v poslovnih, stanovanjskih in industrijskih objektih mora imeti pripravljeno in vzdrževano opremo in sredstva za varstvo pred požarom;
  • lastnik ali uporabnik mora zagotoviti, da se vsa dela v podjetju izvajajo v skladu s požarnovarnostnimi predpisi; v primeru potrebe mora organizirati požarno stražo;
  • pred pričetkom uporabe vgrajenega sistema požarne zaščite si mora pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju;
  • poročanje ministrstvu o dogodkih, povezanih s požari in eksplozijami;
  • vodenje predpisanih evidenc (o požarih, eksplozijah, o nastali škodi, o usposobljenosti zaposlenih za varstvo pred požarom, o opremi, napravah in drugih sredstvih za varstvo pred požarom).

Janez Kozina, dipl. var. ing.

Pri uresničevanju osnovnih ciljev zagotavljanja zmanjšanja poslovnega tveganja in na tej osnovi krepitve konkurenčne prednosti nas mora pri delu vselej voditi skrb za zdravje ljudi, njihovo varnost, ohranitev okolja in zagotavljanje čim višje ravni kakovosti življenja na splošno. Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu.

Potrebujete storitve ali nasvet?

Kontaktirajte nas in z veseljem vam bomo pomagali.

i