Izjava o varnosti z oceno tveganja

Izjava o varnosti z oceno tveganja pozitivno vpliva tudi na poslovni učinek podjetja. Z varnim in zdravim delovnim okoljem lahko dosežemo zmanjšanje števila poškodb pri delu ter  odsotnosti z dela. Z večjo varnostjo na delovnih mestih se v sled manjšega števila poškodb med delavci in izboljšanjem razmer v delovnem okolju znižajo stroški dela, kar posredno poveča produktivnost, učinkovitost ter motivacijo delavcev.

Ocena tveganja je orodje s katerim ugotovimo, če so v delovnem procesu prisotna tveganja. Cilj ocenjevanja tveganja je v delovnem okolju prepoznati možne vzroke za nastanek poškodb in poklicnih bolezni. S tem pristopom lahko prepoznana tveganja zmanjšamo ali odstranimo in posledično preprečimo škodo in poškodbe, ki bi drugače lahko nastala ob neizvajanju varnostnih ukrepov.

• Datum in kraj izdaje izjave,
• podatke o osebah, ki so sodelovale pri izdelavi izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja,
• podatke o prejšnjih pregledih,
• podatke o delovnih mestih, organizacijskih enotah delodajalca in številu delavcev,
• ocenjevanje tveganja prepoznanih dejavnikov tveganja (opredelitev nevarnosti ter delovnih mest in delavcev, ki so izpostavljeni tveganju, določitev potrebnih ukrepov za preprečevanje tveganj ipd),
• organigram oseb, odgovornih za varnost in zdravje pri delu.

Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri svojem delu.
Po izvedenem ocenjevanju mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter jo dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja.

Delodajalec mora izjavo o varnosti z oceno tveganja posredovati delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa tudi novo zaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu ob začetku dela.

Z globo od 2.000 do 40.000 evrov se kaznuje za prekršek delodajalca, ki:

• pisno ne oceni tveganj, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu,
• ne popravi in ne dopolni ocene tveganja vsakokrat, ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso več ustrezni,
• po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu ne izdela in ne sprejme izjave o varnosti z oceno tveganjav pisni obliki,
• ne objavi izjave o varnosti z oceno tveganjana običajen način, ali jo v delu, ki se na njih nanaša, ne posreduje delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa novo zaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu in v delovnem procesu ob začetku dela,
• ne omogoči delavcuna njegovo zahtevo vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja,
• se z delavci ali njihovimi predstavniki ne posvetuje o oceni tveganjater o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu.

Z globo od 500 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek samozaposlena oseba, ki:

• ne oceni tveganja,

ne izdela pisne izjave o varnosti z oceno tveganja ter ne določi ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom.

Ocenjevanje tveganja je postopek, s katerim delodajalec ugotovi nevarnosti pri delu, oceni verjetnost nezgod in bolezni ter presodi, ali so tveganja sprejemljiva. Namen je zagotoviti varnost in zdravje zaposlenih pri opravljanju dela.

Za oceno tveganja je vedno odgovoren delodajalec. On mora poskrbeti, da je tveganje ustrezno ocenjeno in da se sprejmejo ukrepi za njegovo zmanjšanje.

Postopek vključuje odkrivanje nevarnosti, določitev zaposlenih, ki bi jim bile izpostavljeni, oceno verjetnosti nezgod in posledic, presojo sprejemljivosti tveganja ter odločitev o ukrepih za njegovo zmanjšanje.

Tveganje se oceni glede na verjetnost nezgode ali bolezni in resnost njihovih posledic. Če presoja pokaže, da tveganje ni sprejemljivo, mora delodajalec uvesti dodatne zaščitne ukrepe.

Ocena tveganja se dopolni vsakič, ko obstoječi preventivni ukrepi niso več zadostni, ko se spremenijo okoliščine, na katerih temelji ocena, ali kadar obstajajo nove možnosti za izboljšanje ocenjevanja.

Izjava o varnosti mora biti pisna in mora vključevati načrt izvedbe predpisanih ukrepov, postopke za ukrepanje ob neposredni nevarnosti ter določene obveznosti in odgovornosti tako delodajalca kot zaposlenih.

Z njo se zagotavlja, da ima podjetje uradno dokumentirane postopke in ukrepe za zaščito zaposlenih. Gre za pravno zahtevo, ki zagotavlja sistematičen pristop k varnosti pri delu.

Načrt mora jasno določati postopke, ki jih je treba izvesti, če pride do nevarnosti. To vključuje navodila za delavce in odgovorne osebe, kako ravnati, da se zaščiti zdravje in življenje ljudi.

Izjava določa naloge odgovornih oseb delodajalca in zaposlenih za izvajanje varnostnih ukrepov, redno preverjanje stanja ter ukrepanje ob nevarnostih.

Delodajalec lahko v izjavi določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati zaposleni za opravljanje določenega dela ali za uporabo določenih delovnih sredstev. Te zahteve temelje na strokovni oceni izvajalca medicine dela.

Izvajalec medicine dela poda strokovno oceno glede posebnih zdravstvenih zahtev. Na podlagi njegove presoje se določi, ali je delavec primeren za določeno delo ali uporabo delovne opreme.

Da. K oceni tveganja mora biti priložen zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki. To zagotavlja, da so zaposleni vključeni v proces varnosti pri delu.

Obvezna priloga je zapisnik o posvetovanju z delavci ali njihovimi predstavniki. S tem se potrdi, da so bili delavci obveščeni in da so sodelovali pri pripravi ocene tveganja.

Ocena tveganja se obnavlja vsakič, ko se pokaže, da obstoječi ukrepi niso več ustrezni, ko pride do sprememb v delovnem procesu ali ko obstajajo nove možnosti za izboljšave.

Če izjava ni izdelana, podjetje ne izpolnjuje zakonskih obveznosti glede varnosti in zdravja pri delu. To lahko vodi do inšpekcijskih ukrepov, glob ter povečane odgovornosti delodajalca v primeru nezgod ali bolezni zaposlenih.