Izjava o varnosti z oceno tveganja
Na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu- ZVZD-1 mora vsak delodajalec (velja za mikro, mala, srednja, velika podjetja ter ustanove, zavode, samostojne podjetnike, kmete) izdelati in sprejeti Izjavo o varnosti z oceno tveganja, s katero pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.
Izjava o varnosti je dokument v katerem delodajalec pisno izjavi, da izvaja vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu na področju preprečevanja nevarnosti in tveganj na posameznem delovnem mestu, obveščanja in usposabljanja delavcev, izdajo navodil, izvajanja ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v ta namen.
Ocena tveganja je sestavni del izjave o varnosti. Ocenjevanje tveganja je proces sistematičnega evidentiranja in proučevanja vseh dejavnikov v delovnem procesu.
Za izvedbo ocene tveganja je predvsem pomembno, da je opravljena tako, da bo:
- odkrila vse očitne in skrite nevarnosti in škodljivosti v podjetju in na delovnih mestih,
- omogočila odkrite nevarnosti in škodljivosti opredeliti po velikosti in
- pokazala, ali se je odkritim nevarnostim in škodljivostim mogoče izogniti ali uvesti ukrepe, da bi preostale nevarnosti in škodljivosti zmanjšali na sprejemljivo raven.
Revizija izjave o varnosti z oceno tveganja
Izjavo o varnosti in oceno tveganja je potrebno dopolniti in popraviti v naslednjih primerih:
- Če obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni,
- če je ocenjevanje temeljilo na podatkih, ki niso več ažurni,
- če obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.
Kakšen je namen izjave o varnosti z oceno tveganja?
Izjava o varnosti z oceno tveganja pozitivno vpliva tudi na poslovni učinek podjetja. Z varnim in zdravim delovnim okoljem lahko dosežemo zmanjšanje števila poškodb pri delu ter odsotnosti z dela. Z večjo varnostjo na delovnih mestih se v sled manjšega števila poškodb med delavci in izboljšanjem razmer v delovnem okolju znižajo stroški dela, kar posredno poveča produktivnost, učinkovitost ter motivacijo delavcev.
Ocena tveganja je orodje s katerim ugotovimo, če so v delovnem procesu prisotna tveganja. Cilj ocenjevanja tveganja je v delovnem okolju prepoznati možne vzroke za nastanek poškodb in poklicnih bolezni. S tem pristopom lahko prepoznana tveganja zmanjšamo ali odstranimo in posledično preprečimo škodo in poškodbe, ki bi drugače lahko nastala ob neizvajanju varnostnih ukrepov.
Kaj vsebuje?
- Datum in kraj izdaje izjave,
- podatke o osebah, ki so sodelovale pri izdelavi izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja,
- podatke o prejšnjih pregledih,
- podatke o delovnih mestih, organizacijskih enotah delodajalca in številu delavcev,
- ocenjevanje tveganja prepoznanih dejavnikov tveganja (opredelitev nevarnosti ter delovnih mest in delavcev, ki so izpostavljeni tveganju, določitev potrebnih ukrepov za preprečevanje tveganj ipd),
- organigram oseb, odgovornih za varnost in zdravje pri delu.
Kakšne so obveznosti delodajalca, da ne krši veljavne zakonodaje?
Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri svojem delu.
Po izvedenem ocenjevanju mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter jo dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja.
Delodajalec mora izjavo o varnosti z oceno tveganja posredovati delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa tudi novo zaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu ob začetku dela.
Globe in denarne kazni!
Z globo od 2.000 do 40.000 evrov se kaznuje za prekršek delodajalca, ki:
- pisno ne oceni tveganj, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu,
- ne popravi in ne dopolni ocene tveganja vsakokrat, ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso več ustrezni,
- po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu ne izdela in ne sprejme izjave o varnosti z oceno tveganjav pisni obliki,
- ne objavi izjave o varnosti z oceno tveganjana običajen način, ali jo v delu, ki se na njih nanaša, ne posreduje delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa novo zaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu in v delovnem procesu ob začetku dela,
- ne omogoči delavcuna njegovo zahtevo vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja,
- se z delavci ali njihovimi predstavniki ne posvetuje o oceni tveganjater o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu.
Z globo od 500 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek samozaposlena oseba, ki:
- ne oceni tveganja,
ne izdela pisne izjave o varnosti z oceno tveganja ter ne določi ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom.