Izjava o varnosti z oceno tveganja
Vsak delodajalec v Sloveniji – ne glede na velikost podjetja – je zakonsko dolžan izdelati in sprejeti Izjavo o varnosti z oceno tveganja. Gre za ključen dokument, s katerim pisno potrdi, da izvaja vse potrebne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
Izjava o varnosti vključuje oceno tveganja, ki predstavlja sistematično analizo nevarnosti v delovnem procesu. Z njenim sprejemom in rednim dopolnjevanjem se ne le izpolnjujejo zakonske obveznosti, temveč tudi zmanjšuje tveganje za nezgode in s tem povezane stroške ter izboljšuje produktivnost.
Kaj pravi zakon?
Po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) mora vsak delodajalec – mikro, mali, srednji, veliki, vključno z zavodi, ustanovami, samostojnimi podjetniki in kmeti:
-
-
pisno oceniti tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri svojem delu,
-
izdelati in sprejeti Izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki,
-
določiti način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu,
-
izjavo dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti ali spremembi ravni tveganja,
-
izjavo posredovati delavcem vsakič, ko se spremeni, ter tudi novo zaposlenim in vsem navzočim na delovnem mestu ob začetku dela.
-
Izjava o varnosti mora vključevati:
-
-
podatke o delovnih mestih, organizacijskih enotah in številu zaposlenih,
-
pregled sodelujočih oseb in predhodnih ocen,
-
oceno tveganj za posamezna delovna mesta,
-
seznam ukrepov za preprečevanje nevarnosti in odgovorne osebe.
-
Globe in denarne kazni:
-
-
Z globo od 2.000 € do 40.000 € se kaznuje delodajalec, ki:
-
ne oceni tveganj v pisni obliki,
-
ne izdela in ne sprejme Izjave o varnosti z oceno tveganja,
-
ne posodablja dokumenta ob spremembah,
-
ga ne posreduje zaposlenim,
-
delavcem ne omogoči vpogleda,
-
se ne posvetuje z delavci o tveganjih in ukrepih.
Z globo od 500 € do 10.000 € se kaznuje samozaposlena oseba, ki ne izdela pisne izjave, če ugotovi nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni ali bolezni povezane z delom.
-
-
Zakaj izbrati Agil?
Zakonito in strokovno
skladno z ZVZD-1 in ZVPoz
Na vaši lokaciji ali pri nas
prilagodimo se vam
Potrdilo
dokazilo za inšpekcijo
Prilagojeni programi
po delovnih mestih in procesih
Zakonito in strokovno
skladno z ZVZD-1 in ZVPoz
Na vaši lokaciji ali pri nas
prilagodimo se vam
Potrdilo
dokazilo za inšpekcijo
Prilagojeni programi
po delovnih mestih in procesih
Zakonito in strokovno
skladno z ZVZD-1 in ZVPoz
Na vaši lokaciji ali pri nas
prilagodimo se vam
Potrdilo
dokazilo za inšpekcijo
Prilagojeni programi
po delovnih mestih in procesih
Število pri nas opravljenih usposabljanj v letu 2024
Število opravljenih servisov gasilnikov v letu 2024
Število izdelanih požarnih redov v letu 2024
Število naročnikov, ki so nam zaupali v letu 2024
Število pri nas opravljenih usposabljanj v letu 2024
Število opravljenih servisov gasilnikov v letu 2024
Število izdelanih požarnih redov v letu 2024
Število naročnikov, ki so nam zaupali v letu 2024
Zadovoljni naročniki
Z njihovo pomočjo smo hitro in brez težav uredili oceno požarne ogroženosti za poslovni objekt. Poročilo je bilo pripravljeno strokovno in pravočasno.
Inšpektor je ob pregledu izrecno pohvalil dokumentacijo. Zelo hiter odziv, profesionalna priprava in konkretna priporočila glede ukrepov.
Pogosta vprašanja
Kakšen je namen izjave o varnosti z oceno tveganja?
Izjava o varnosti z oceno tveganja pozitivno vpliva tudi na poslovni učinek podjetja. Z varnim in zdravim delovnim okoljem lahko dosežemo zmanjšanje števila poškodb pri delu ter odsotnosti z dela. Z večjo varnostjo na delovnih mestih se v sled manjšega števila poškodb med delavci in izboljšanjem razmer v delovnem okolju znižajo stroški dela, kar posredno poveča produktivnost, učinkovitost ter motivacijo delavcev.
Ocena tveganja je orodje s katerim ugotovimo, če so v delovnem procesu prisotna tveganja. Cilj ocenjevanja tveganja je v delovnem okolju prepoznati možne vzroke za nastanek poškodb in poklicnih bolezni. S tem pristopom lahko prepoznana tveganja zmanjšamo ali odstranimo in posledično preprečimo škodo in poškodbe, ki bi drugače lahko nastala ob neizvajanju varnostnih ukrepov.
Kaj vsebuje izjave o varnosti z oceno tveganja?
- Datum in kraj izdaje izjave,
- podatke o osebah, ki so sodelovale pri izdelavi izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja,
- podatke o prejšnjih pregledih,
- podatke o delovnih mestih, organizacijskih enotah delodajalca in številu delavcev,
- ocenjevanje tveganja prepoznanih dejavnikov tveganja (opredelitev nevarnosti ter delovnih mest in delavcev, ki so izpostavljeni tveganju, določitev potrebnih ukrepov za preprečevanje tveganj ipd),
- organigram oseb, odgovornih za varnost in zdravje pri delu.
Kakšne so obveznosti delodajalca, da ne krši veljavne zakonodaje?
Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri svojem delu.
Po izvedenem ocenjevanju mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter jo dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja.
Delodajalec mora izjavo o varnosti z oceno tveganja posredovati delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa tudi novo zaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu ob začetku dela.
Katere so globe in denarne kazni?
Z globo od 2.000 do 40.000 evrov se kaznuje za prekršek delodajalca, ki:
- pisno ne oceni tveganj, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu,
- ne popravi in ne dopolni ocene tveganja vsakokrat, ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso več ustrezni,
- po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu ne izdela in ne sprejme izjave o varnosti z oceno tveganjav pisni obliki,
- ne objavi izjave o varnosti z oceno tveganjana običajen način, ali jo v delu, ki se na njih nanaša, ne posreduje delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa novo zaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu in v delovnem procesu ob začetku dela,
- ne omogoči delavcuna njegovo zahtevo vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja,
- se z delavci ali njihovimi predstavniki ne posvetuje o oceni tveganjater o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu.
Z globo od 500 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek samozaposlena oseba, ki:
- ne oceni tveganja,
ne izdela pisne izjave o varnosti z oceno tveganja ter ne določi ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom.
Povpraševanje
Potrebujete pomoč? Pokličite nas: 01/ 563 50 36
Kako poteka postopek?
- Zbiranje osnovnih informacij: Delodajalec zbere podatke o delovnih mestih, številu zaposlenih, organizaciji dela in vseh delovnih procesih. Prav tako pregleda pretekle izjave, ocene in ukrepe.
- Analiza delovnega okolja in postopkov: S sistematičnim pregledom procesov in delovnih mest se evidentirajo vse nevarnosti in škodljivosti – tako očitne kot skrite – ki lahko ogrozijo zdravje ali varnost delavcev.
- Ocenjevanje tveganj: Ocenijo se zaznane nevarnosti glede na njihovo verjetnost in težo posledic. Določi se, ali je mogoče tveganja popolnoma odpraviti ali jih zmanjšati na sprejemljivo raven.
- Opredelitev ukrepov in odgovornih oseb: Za vsako zaznano tveganje se določijo preventivni ukrepi, način izvajanja, potrebna sredstva in osebe, odgovorne za izvajanje ukrepov.
- Sprejem in dokumentiranje izjave: Na podlagi ocene tveganja se pripravi uradna Izjava o varnosti z oceno tveganja. Dokument vsebuje tudi kraj in datum izdaje, organigram odgovornih oseb in seznam sodelujočih strokovnjakov.
- Obveščanje in seznanjanje zaposlenih: Delodajalec mora izjavo ob spremembah posredovati zaposlenim, novim delavcem ter vsem, ki pričnejo z delom na lokaciji.
- Redna dopolnitev in revizija: Izjavo je treba dopolniti, če:
- preventivni ukrepi niso več ustrezni,
- so bili uporabljeni neaktualni podatki,
- obstajajo možnosti za izboljšanje obvladovanja tveganj.