Velik odstotek zaposlenih je dnevno na svojem delovnem mestu izpostavljen različnim dejavnikom tveganja: fizikalnim, biološkim, kemijskim dejavnikom, škodljivim ergonomskim učinkom, visokim možnostim nesreč in poškodb ipd.
Kljub temu je področje varstva pri delu in požarnega varstva pogosto spregledano in sledi le nujno zakonsko določenim zahtevam, ki izhajajo iz:
- zakonodaje, ki ureja ta področja oz. podjetjem postavlja določene zahteve na področju preventivnega delovanja (npr. sodelovanje strokovnih delavcev, izdelava dokumentacije, preventivni pregledi, meritve, usposabljanja itd.)
- odgovornosti in kazni v primerih neurejenosti področij (inšpekcija) oz. ob izrednih škodnih dogodkih; nanašajoč se na podjetja (denarne kazni) in odgovorne delavce (denarne in tudi zaporne kazni).
Kako poskrbeti za zahtevane standarde se razlikuje od podjetja do podjetja – nekateri se odločijo za zaposlitev strokovnjaka, spet drugi za to zaprosijo zunanje organizacije (»out sourcing«). Zaradi vedno večje kompleksnosti področja se podjetja večinoma odločajo za zunanje izvajalce, ki strokovno poskrbijo za zahtevane standarde in zadostitvi zakonodaje.
Razloge za varnost in zdravje pri delu bi lahko v splošnem razdelili v 3 večje skupine, in sicer: moralne, pravne in ekonomske. Delodajalec je svojim zaposlenim dolžan zagotoviti varno delovno okolje in varne delovne razmere, saj ga k temu zavezujeta Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD, Ur. L. RS, št. 56/99 in 64/01) in Zakon o delovnih razmerjih (Ur. L. RS, št. 42/02).
Pomembno je vedeti, da odgovornost za varno in zdravo delo nosi delodajalec in da ta odgovornost ni prenosljiva na delavca ali strokovno službo.
Dobra varnost in zdravje pri delu ter varstvo pred požarom so ključni predvsem pri manjših podjetjih, ki težko nadomestijo odsoten kader. Odsotnosti zaradi zdravstvenih razlogov lahko manjšim podjetjem povzročijo več težav, kot so npr. kratkoročne prekinitve poslovanja, dodatni stroški, težka nadomestljivost strokovnega kadra ipd.
Vsako podjetje se lahko kdaj tudi sooči z izrednimi dogodki kot so npr. nezgode pri delu, požar, poplava ipd. V primeru, ko je reventivno delovanje podcenjeno, lahko podjetje za nastale situacije plača visoko škodo, ki se lahko navezuje tako na kader, kot tudi na materialno škodo, vpliv na okolje in predvsem ekonomsko škodo (stroški povezani z bolniškim staležem delavcev, odškodninski zahtevki, zavarovalne premije ipd.). Takšne dogodke lahko v večji meri preprečimo s preventivnim delovanjem in ustreznim ukrepanjem ob pravem trenutku.
Kakšne pa so koristi dobre varnosti in zdravja pri delu? Poleg tega, da mora biti določenim standardom zakonsko zadoščeno, prinašajo vlaganja v zdravje in varnost delavcev številne koristi. S skrbjo za zaposlene pridobite njihovo motiviranost in predanost, višjo produktivnost, nižje stroške odsotnosti zaradi morebitnih nesreč in bolezni, s tem pa seveda poskrbite tudi za ugled podjetja oz. ohranjanje njegovega dobrega imena.