Varnost in zdravje pri delu sta v sodobnem času hitrega tehnološkega razvoja, katerega cilj je čim večja ekonomska uspešnost, eno glavnih vodil sodobnega načrtovanja.
Dolgoročno uspešno in sodobno naravnano gospodarstvo sta merilo, ki ga je mogoče doseči le z zdravim, zadovoljnim in visoko motiviranim delavcem, ki dela v varnem in zdravem delovnem okolju, z visoko razvito stopnjo varnostne kulture.
Osnovo za izvajanje in spoštovanje temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu na delovnih mestih podaja veljavni prenovljen Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki je stopil v veljavo konec leta 2011.
Na podlagi tega zakona mora vsak delodajalec (v velikih, srednjih in majhnih podjetij ter ustanovah) izdelati in sprejeti Izjavo o varnosti z oceno tveganja. V tem dokumentu pisno izjavi, da je sprejel potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.
KAJ JE IZJAVA O VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA?
Izjava o varnosti je dokument v katerem delodajalec pisno izjavi, da izvaja potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu na področju preprečevanja nevarnosti in tveganj pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, izdajo navodil, izvajanja ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v ta namen.
Ocena tveganja je sestavni del izjave o varnosti. Ocenjevanje tveganja je proces sistematičnega evidentiranja in proučevanja vseh dejavnikov v delovnem procesu.
ZAKAJ JO POTREBUJEMO ?
Ocena tveganja je orodje s katerim ugotovimo, če so v delovnem procesu prisotna tveganja. Cilj ocenjevanja tveganja je v delovnem okolju prepoznati možne vzroke za nastanek poškodb in poklicnih bolezni. S tem pristopom lahko prepoznana tveganja zmanjšamo ali odstranimo in posledično preprečimo škodo in poškodbe, ki bi drugače lahko nastala ob neizvajanju varnostnih ukrepov.
NAMEN IZJAVE
Izjava o varnosti z oceno tveganja pozitivno vpliva tudi na poslovni učinek podjetja. Z varnim in zdravim delovnim okoljem lahko dosežemo zmanjšanje števila poškodb pri delu ter odsotnosti z dela. Z večjo varnostjo na delovnih mestih se v sled manjšega števila poškodb med delavci in izboljšanjem razmer v delovnem okolju znižajo stroški dela, kar posredno poveča produktivnost, učinkovitost ter motivacijo delavcev.
KAJ IZJAVA VSEBUJE?
- datum in kraj izdaje izjave,
- podatke o osebah, ki so sodelovale pri izdelavi izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja,
- podatke o prejšnjih pregledih in preskusih delovne opreme,
- podatke o delovnih mestih, organizacijskih enotah delodajalca in številu delavcev,
- ocenjevanje tveganja prepoznanih dejavnikov tveganja,
- organigram oseb, odgovornih za varnost in zdravje pri delu
Ocenjevanje tveganja obsega:
- opredelitev nevarnosti,
- opredelitev delovnih mest in delavcev, ki so izpostavljeni tveganju,
- oceno ravni oziroma stopnje tveganja,
- določitev potrebnih ukrepov za preprečevanje tveganja oziroma njegovo zmanjšanje na sprejemljivo raven,
- revizijo v primeru sprememb tehnoloških postopkov in ob uvajanju novih tehnologij.
KAKŠNE SO OBVEZNOSTI DELODAJALCA, DA NE KRŠI VELJAVNE ZAKONODAJE
- Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu.
Po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter jo dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja. - Delodajalec mora izjavo o varnosti z oceno tveganja objaviti na običajen način in jo v delu, ki se na njih nanaša, posredovati delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa tudi novo zaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu ob začetku dela.
- Vedno mora delavcem omogočiti vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja.
GLOBE IN DENARNE KAZNI
Z globo od 2.000 do 40.000 evrov se kaznuje za prekršek delodajalca, ki:
- pisno ne oceni tveganj, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu,
- ne popravi in ne dopolni ocene tveganja vsakokrat, ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso več ustrezni,
- po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu ne izdela in ne sprejme izjave o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki,
- ne objavi izjave o varnosti z oceno tveganja na običajen način, ali jo v delu, ki se na njih nanaša, ne posreduje delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa novo zaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu in v delovnem procesu ob začetku dela,
- ne omogoči delavcu na njegovo zahtevo vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja,
- se z delavci ali njihovimi predstavniki ne posvetuje o oceni tveganja ter o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu.
Z globo od 500 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek samozaposlena oseba, ki:
- ne oceni tveganja,
- ne izdela pisne izjave o varnosti z oceno tveganja ter ne določi ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom.
KDO IZDELA IZJAVO O VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA?
Strokovne podlage za Izjavo o varnosti z oceno tveganja izdela delodajalec sam ali zunanji strokovni delavec oz. služba s pridobljenim dovoljenjem za delo po ZVZD-1.
Agil izpolnjuje pogoje in ima pridobljeno dovoljenje zato lahko za podjetja pripravi Izjavo o varnosti z oceno tveganja, ki vključuje vse potrebne zakonske obveznosti na področju varnosti pri delu in tako pomaga podjetjem omogočiti varno in prijazno delovno okolje.
Zagotovite, da nihče ne bo zbolel ali se poškodoval pri izvajanju del na delovnem mestu!